Nemška družinska podjetja so ob prelomu leta izrazila resno zaskrbljenost glede prihodnosti nemškega gospodarstva, saj raziskava inštituta ifo in Fundacije za družinska podjetja kaže na kritičen upad konkurenčnosti države. Več kot 80 odstotkov od 1.705 anketiranih podjetij je ocenilo, da so davčne obremenitve in prispevki za socialno varnost previsoki, kar onemogoča dvig plač in nagrajevanje ključnih zaposlenih. Poleg visokih stroškov dela podjetnike obremenjujejo še visoke cene energije in obsežna birokracija, kar Nemčijo postavlja v neugoden položaj v primerjavi z drugimi poslovnimi lokacijami. Istočasno se z visokimi davčnimi pritiski spopadajo tudi v Združenem kraljestvu, kjer britanska davčna uprava (HMRC) od samostojnih podjetnikov zahteva plačilo znatnih zneskov. Zaradi sistema predplačil za prihodnje leto se mnogi davkoplačevalci soočajo z računi, ki dosegajo tudi 150 odstotkov njihovega dejanskega dolga za preteklo leto. Ta finančni pritisk je še posebej izrazit za tiste, ki so dejavnost začeli opravljati pred kratkim, saj morajo do konca januarja poravnati tako preostanek davka za prejšnje leto kot tudi prvi obrok za tekoče leto. Obe situaciji v dveh največjih evropskih gospodarstvih kažeta na širši trend fiskalnih pritiskov, ki otežujejo poslovanje in zmanjšujejo razpoložljivi dohodek prebivalstva.

Premier Robert Golob se zaradi bolezni ni udeležil vrha voditeljev EU v Bruslju, kjer so razpravljali o prihodnosti obrambne politike in krepitvi obrambnih zmogljivosti. Zaradi bolezni je odpadlo tudi predvideno dvostransko srečanje s predsednikom Ukrajine Zelenskim.

Predsednik italijanskega združenja Conflavoro Roberto Capobianco je izrazil podporo predlogu proračuna za leto 2026, ki ga je sprejela italijanska vlada. Kljub omejenim finančnim sredstvom Capobianco ocenjuje, da dokument predstavlja pozitivno osnovo za podporo delu in produktivnosti podjetij. Ključni element proračuna, ki ga izpostavlja združenje, je razbremenitev davkov na povečanje plač, ki izhajajo iz prenove kolektivnih pogodb v zasebnem sektorju. Ta ukrep naj bi neposredno okrepil kupno moč delavcev in spodbudil odgovornejša pogajanja. Združenje poudarja, da je za polno učinkovitost ukrepa nujno določiti referenčne kolektivne pogodbe za posamezne sektorje, s čimer bi preprečili t. i. pogodbeni damping in nagradili podjetja, ki vlagajo v kakovostna delovna mesta. Capobianco je ob tem pozval k uvedbi dodatnih strukturnih politik za digitalno preobrazbo in uporabo umetne inteligence, ki postajata ključni za produktivnost malih in srednje velikih podjetij. Po njegovem mnenju mora država podjetja aktivno spremljati pri izobraževanju kadrov in inovacijah procesov, da bi ohranila konkurenčnost na trgu.

Ursula von der Leyen predlaga dodatne sankcije proti Izraelu. Poleg tega so v ospredju podpora Ukrajini, evropska obramba in konkurenčnost evropskega gospodarstva. Slovenska strokovnjaka Prezelj in Ferfila imata različna mnenja o ruski agresiji, vlogi Nata ter krivdi v konfliktu med Rusijo in Ukrajino. Rusija naj bi 'izsiljevala' Ukrajino, pri čemer Ukrajina odgovarja z napadi na rusko infrastrukturo, medtem ko nobena stran ne popušča pri svojih zahtevah.

Ursula von der Leyen je imela govor v Evropskem parlamentu, kjer se je osredotočila na vojno v Ukrajini, razmere v Gazi, obrambo, gospodarsko konkurenčnost in trgovinske odnose z ZDA. Soočala pa se je z negotovostjo glede svoje politične prihodnosti, saj naj bi jo po poročilih podpiralo le 40 odstotkov poslancev Evropskega parlamenta.